Izrazito politično dogajanje v ZDA in Nemčiji je imelo močan vpliv na delniške naložbe, ki so utrpele izgube po celem svetu. Svetovne delnice so se v marcu pocenile za -8,1 % (v EUR). Ključni vpliv je začetek trgovinskih vojn, ki jih je sprožila uvedba carin predsednika ZDA, g. Donalda Trumpa. Drugi izjemno pomembni dejavnik na kapitalskih trgih pa je bil predlog verjetnega naslednjega nemškega kanclerja Friedricha Merza za omilitev pravil o zadolževanju, s čimer bi omogočili višje izdatke za obrambo in spodbudili nemško gospodarstvo.
Carine g. Trumpa in nemška fiskalna politika
G. Trump je 4. marca uvedel 25 % carine na vrsto izdelkov uvoženih iz Mehike in Kanade ter 20 % carina na uvožene izdelke s Kitajske. Dva dni kasneje je predsednik ZDA zamaknil uvedbo teh carin na 2. april. Z uvedbo le-teh želi zmanjšati število nelegalnih migrantov in količino drog, ki prihajajo iz Mehike in Kanade, oziroma spodbuditi ključna trgovska partnerja k večjemu nadzoru na mejah. Uvedba carin na kitajske izdelke pa je kot posledica kraje intelektualne lastnine in nepravičnih trgovskih odnosov. 12. marca so ZDA uvedle svetovne 25 % carine na ves uvoz jekla in aluminija v ZDA, s čimer želijo narediti tuje izdelke manj privlačne ter posledično zaščititi proizvodnjo in spodbuditi nova delovna mesta v ZDA. Države, ki so tarče teh carin, so v večji meri odgovorile s povračilnimi carinami – Kanada je napovedala uveljavitev 25 % carin na ameriško jeklo in aluminij, hkrati pa so pripravljeni uvesti 25 % dodatno dajatev na električno energijo, ki jo uvažajo ZDA; EU pripravlja protiukrepe za uvoz blaga z ZDA v vrednosti 26 milijard evrov (kolikor okvirno znaša obseg naloženih ameriških carin na jeklo in aluminij za EU); Kitajska je uvedla 15 % carine na uvoz ameriške pšenice, piščancev in koruze ter 10 % carine na sojo, svinjino, govedino in sadje.
Konec februarja je na nemških volitvah zmagal Friedrich Merz, ki bo zelo verjetno naslednji nemški kancler. Zgolj nekaj dni po volitvah je napovedal drastični premik v nemški politiki, ki bi spodbudil državno potrošnjo, financirano z dolgom. Natančneje želijo izvzeti izdatke za obrambo iz državne ustavne zavore dolga (država lahko porabi le toliko denarja, kot ga prejme, predvsem od davkov in dajatev) in ustvariti 500 milijard evrov vreden infrastrukturni sklad. Na ta način bi lahko Nemčija izdala več dolga za povečanje izdatkov za obrambo, kar je po Merzovih besedah prioriteta zaradi soočanja Evrope z Rusijo in nezanesljivimi ZDA pod Donaldom Trumpom.
Vpliv na kapitalske trge
Carine g. Trumpa so imele izjemno negativni učinek na ameriške delnice, ki so se v marcu pocenile za -9,3 % (v EUR). Največje izgube sta utrpela sektorja trajnih potrošnih dobrin (-12,4 %) in informacijske tehnologije (-12,3 %). V marcu so se pocenile tudi evropske delnice, in sicer za -3,8 %. Najdonosnejši sta bili panogi javnih storitev (+5,3 %) in zavarovalništva (+4,5 %), najmanj donosni pa panogi potovanj (-15,1 %) in potrošnih dobrin (13,1 %). Napoved drastičnega premika v nemški fiskalni politiki in pričakovanem višjem trošenju za obrambo je pozitivno vplivala na delnice obrambne industrije – nemški proizvajalec Rheinmetall se je v marcu podražil za +31,1 %. Donosnost do dospetja nemške 10-letne državne obveznice se je na dan Merzove napovedi zvišala za 30 bazičnih točk, in sicer z 2,49 % na 2,79 % - donosnost do dospetja te obveznice se je v marcu zvišala z 2,41 % na 2,74 %. Dvig zahtevanih donosnosti na državnih obveznicah je posledica večje tveganosti države zaradi višje potencialne zadolženosti. Donosnost do dospetja slovenske 10-letne državne obveznice se je v marcu zvišala z 2,94 % na 3,29 %. V marcu se je tudi evro napram dolarju okrepil za +4,3 %. Precej turbulentno je bilo na trgu kriptovalut, ko je predsednik ZDA podpisal odlok o vključitvi kriptovalut med ameriške strateške rezerve, kar je povzročilo, da je cena Bitcoina poskočila za +9,6 % na 94.000 dolarjev. V prihodnjih dneh pa je sledilo razočaranje, saj ZDA nimajo v načrtu aktivno dokupovati kriptovalut, ampak zgolj dodati tiste, ki jih je država zasegla v okviru kazenskih in civilnih postopkov. Cena Bitcoina se je do konca marca znižala za -12,6 % na 82.400 dolarjev.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
